Opolnomočenje mladih in mladinskih delavcev za prepoznavo in informirano odzivanje na spletno nasilje s preseganjem spolnih stereotipov
Projekt MEDUSA si prizadeva opolnomočiti mlade, da bodo prepoznali, preprečili in se ustrezno odzvali na vse oblike in pojave spletnega nasilja na podlagi spola, z uvedbo celovitega pristopa k ozaveščanju in izobraževanju, katerega lahko dolgoročno izkoristijo v svojih virtualnih udejstvovanjih.
Hkrati želi MEDUSA podpreti in usmerjati mladinske delavce pri delu z mladimi ter jim ponuditi nove in uporabne smernice za učinkovito ukrepanje na področju prepoznavanja in preprečevanja spletnega nasilja in nadlegovanja na podlagi spola.
Spletno nasilje na podlagi spola je kombinacija spletnega nasilja in nasilja na podlagi spola. Gre za vsako škodljivo dejanje, ki je storjeno proti posamezniku ali skupini posameznikov na podlagi njihovega spola in se dogaja na spletu ali v digitalnem prostoru. Ta oblika nasilja lahko cilja na ljudi vseh spolov, vendar je pogosto nesorazmerno usmerjena proti ženskam in članom marginaliziranih spolnih identitet.
Dostop do interneta postaja nuja za ekonomsko blaginjo in se vse bolj razume kot temeljna človekova pravica; zato je ključnega pomena zagotoviti, da je ta digitalni javni prostor varen in opolnomočujoč za vse, vključno z ženskami in dekleti.
Vse oblike nasilja na podlagi spola, vključno s spletnim nasiljem, pogosto izvirajo iz družbenih norm, ki krepijo spolne stereotipe in prispevajo k vzdrževanju neenakega razmerja moči med moškimi in ženskami.
Pogosto se storilci skrivajo za spletno anonimnostjo ali psevdonimi, kar otežuje njihovo identifikacijo in kaznovanje. Anonimnost storilcem nasilja daje lažen občutek varnosti, poguma, nezlomljivosti in moči.
Prisotno je lahko kadarkoli, 24 ur na dan, 7 dni v tednu, to je, dokler ima žrtev dostop do interneta/mobilnega telefona. Vsaka oblika nasilja, izvedena na internetu, pušča elektronsko sled, in žrtev lahko večkrat prebere ali vidi, kaj je storilec objavil o njih.
Nasilje na podlagi spola se, poleg spola, lahko prepleta z drugimi osebnimi okoliščinami, kot so rasa, etnična pripadnost, spolna usmerjenost in socialno-ekonomski status, kar ustvarja raznolike in kompleksne izkušnje nasilja.
Spletno nasilje na podlagi spola lahko privede do tesnobe, depresije in drugih duševnih težav, ki vplivajo na celotno kakovost življenja osebe. Poleg tega lahko ima dolgoročne posledice, kot so nizko samospoštovanje, težave v odnosih, izolacija in celo samomorilne misli ali dejanja.
V primerjavi z mladinskimi delavci 15 % mladih še vedno meni, da vse oblike nasilja na podlagi spola ne izvirajo iz že obstoječih neenakosti med moškimi in ženskami, in okoli
Poleg tega precejšen del mladih (več kot 60 %) še vedno verjame, da so posledice nasilja zunaj spleta najhujše od posledic spletnega nasilja.
Tako mladi kot mladinski delavci prepoznavajo več razlogov, zakaj je spletno nasilje vedno premalo prijavljeno, vključno z občutki strahu, sramu in brezupa na strani žrtve ter pomanjkanjem zaupanja v organe pregona in druge avtoritativne institucije. Udeleženci so imeli tudi zelo mešan odnos do obtoževanja žrtev, pri čemer so mnogi menili, da je treba prevzeti odgovornost za svoja dejanja, čeprav so nekatera dejanja morda vodila v resno zlorabo in nasilne vzorce.
*Analiza je bila opravljena s fokusnimi skupinami in anketnim vprašalnikom. V slednjih je sodelovalo 120 mladih in 66 mladinskih delavcev na Hrvaškem, v Italiji in Sloveniji.
Čeprav spletno nasilje na podlagi spola nesorazmerno prizadene ženske, so lahko tarče posamezniki vseh spolov. Fantje in moški, nebinarni posamezniki in člani skupnosti LGBTQIA+ prav tako doživljajo spletno nasilje. Lahko pa rečemo, da različni spoli pogosteje doživljajo različne oblike spletnega nasilja na podlagi spola, npr. g. ženske in dekleta lahko pogosteje prejmejo neprimerne slike/komentarje, doživijo sramotenje telesa in spolno izsiljevanje, fantje in moški pa so lahko pogosteje žrtve e-zmenkov, groženj ipd.
Nihče si ne zasluži biti žrtev spletnega nasilja. Vsak posameznik ima neodtuljivo pravico do varnosti in zaščite, ne glede na to, ali je na spletu ali zunaj njega. Vključevanje v spletne dejavnosti, kot je izražanje mnenj, deljenje informacij ali sodelovanje v družbenih medijih, posameznikov ne bi smelo izpostavljati tveganju nasilja ali nadlegovanja. Obtoževanje žrtev za njihovo prisotnost na spletu zanika odgovornost storilcev za njihova škodljiva dejanja. Spodbujanje kulture spoštovanja in empatije na spletu je bistvenega pomena za ustvarjanje digitalnega prostora, kjer se vsi posamezniki svobodno izražajo.
Spletno nasilje ima lahko trajne posledice na dobro počutje posameznikov, ki pa so enako pomembne oziroma opazne kot tiste, ki so nastanejo zaradi fizičnega nasilja. Spletno nasilje lahko povzroči hudo psihološko stisko žrtve (ter povzroči depresijo, anksioznost in druge težave z duševnim zdravjem), vpliva na žrtvin občutek varnosti, oteži ustvarjanje odnosov zunaj spleta in škodi osebnemu ali poklicnemu ugledu. Spletno nasilje tudi ni ločeno od skrbi za fizično varnost, saj lahko grožnje na spletu prerastejo v fizično nasilje ali zalezovanje v resničnem svetu.
Misel, da so fantje in moški sami po sebi močnejši in da jih čustvene stiske manj prizadenejo, je podkrepljena s spolnimi sterotipi, ki preveč poenostavljajo kompleksno paleto čustev, ki jih doživljajo različni posamezniki, ne glede na spol. Pritisk družbe na moške, da se prilagodijo tradicionalnim predstavam o moči in stoicizmu, jih lahko odvrne od izražanja ranljivosti, kar oteži obravnavanje in spopadanje s čustvenim vplivom spletnega nasilja. Posamezniki, ki doživijo škodo, morda neradi poiščejo pomoč zaradi strahu pred obsojanjem ali stigmatizacijo, ki je povezana z izražanjem ranljivosti.
Zamisel, da so fantje in moški sami po sebi močnejši in da jih čustvene stiske manj prizadenejo, je stereotip, ki preveč poenostavlja kompleksno paleto čustev, ki jih doživljajo posamezniki. Čustvena odpornost se med posamezniki zelo razlikuje in je ne določa le spol. Pričakovanje, da bodo fantje in moški neprepustni za čustvene izzive, prispeva k toksičnim normam moškosti. Pritisk družbe na moške, da se prilagodijo tradicionalnim predstavam o moči in stoicizmu, jih lahko odvrne od izražanja ranljivosti, kar oteži obravnavanje in spopadanje s čustvenim vplivom spletnega nasilja. Posamezniki, ki doživijo škodo, morda neradi poiščejo pomoč zaradi strahu pred obsojanjem ali stigmatizacijo, ki je povezana z izražanjem ranljivosti.
Anonimnost sicer lahko predstavlja ovire, kakorkoli pa obstaja vrsta ukrepov in podpornih sistemov za obravnavo in ublažitev spletnega nasilja. Organi pregona lahko s pomočjo tehnoloških orodij in sodelovanja z ustreznimi institucijami identificirajo storilca, tudi če je ta nasilje izvajal anonimno. Posledično lahko ukrepajo proti storilcu, ko gre za resne grožnje ali nezakonite dejavnosti.
Če želiš anonimno deliti svojo izkušnjo s spletnim nasiljem na podlago spola lahko to storiš TUKAJ.
Organizirali bomo različne delavnice za mlade in izobraževanja za mladinske delavce. Lahko sodelujete in nam s povratnimi informacijami pomagate zagotoviti najboljšo možno vsebino!
* v primeru, da ste mladoletni, navedite kontaktne podatke staršev/zakonitih skrbnikov,
drugače vas ne moremo kontaktirati z dodatnimi informacijami.