Ali prepoznaš spletno nasilje na podlagi spola? Ali veš, kako se odzvati na takšna vedenja?
Spletno nasilje na podlagi spola se nanaša na škodljiva dejanja, usmerjena proti posamezniku ali skupini na podlagi njihovega spola. Tovrstno nasilje je zakoreninjeno v neenaki dinamiki moči med spoli in je pogosto manifestacija (ne)izpolnjenih družbenih norm in pričakovanj. Ta oblika nasilja nesorazmerno prizadene dekleta, ženske in pripadnike LGBTQI+ skupnosti ter prispeva k ohranjanju neenakosti spolov. Nasilje na podlagi spola ima lahko različne oblike, vključno s fizično, spolno, psihološko in ekonomsko zlorabo.
Spletno spolno nasilje se nanaša na uporabo digitalnih platform in tehnologij za povzročanje spolnih poškodb, nadlegovanja ali zlorabe posameznikov. Ta oblika nasilja vključuje neprivolitveno deljenje eksplicitnih ali intimnih slik, neželene spolne namige, kibernetsko zalezovanje in druga spolno eksplicitna vedenja, ki se pojavljajo v spletnem okolju. Spletno spolno nasilje se lahko izvaja na družbenih medijih, spletnih forumih in v drugih digitalnih prostorih.
Spletno nasilje zoper intimnega partnerja se nanaša na uporabo digitalnih tehnologij in spletnih platform kot sredstva za izvajanje moči, nadzora ali škodovanja v intimnem odnosu. Ta oblika nasilja vključuje zlorabe, ki se izvajajo prek digitalnih komunikacijskih kanalov, družbenih medijev ali drugih spletnih prostorov. Spletno nasilje med intimnimi partnerji se lahko kaže na različne načine in vpliva na čustveno, psihično in včasih fizično počutje žrtve. Ta vrsta spletnega nasilja odraža presečišče tradicionalnih oblik nasilja med intimnimi partnerji in digitalne krajine.
Negativne interakcije, žalitve in napadi na spletu lahko vplivajo na posameznikov občutek lastne vrednosti in prispevajo k občutkom nemoči, ki je pogost znak depresije. Stalna izpostavljenost negativnosti na spletu lahko dodatno potencira tudi občutke tesnobe in brezupa, kar lahko poslabša depresivne simptome. Zato je ključno, da se posamezniki, ki doživljajo spletno nasilje, zavedajo možnosti pomoči in podpore ter poiščejo ustrezno zdravljenje za obravnavo depresije in njenih posledic.
Spletno nasilje pogosto vključuje kršitev osebnih meja in prostora. Poseg v zasebnost ali širjenje lažnih in škodljivih informacij lahko sproži jezo, saj posamezniki čutijo, da je bil napaden njihov osebni prostor. Čustvena posledica spletnega nasilja, vključno s stresom, anksioznostjo in čustveno stisko, ki jo povzroča, se lahko kaže kot jeza – posamezniki lahko izrazijo jezo kot mehanizem za obvladovanje ali kot način sporočanja svoje čustvene bolečine. Žrtve spletnega nasilja lahko čutijo tudi močno željo po pravici in želijo, da bi storilci odgovarjali za svoja dejanja. Frustracija zaradi zaznanega pomanjkanja posledic lahko prispeva k jezi.
Nekatere oblike spletnega nasilja, kot so grožnje ali izrecno nadlegovanje, lahko ustvarijo občutek neposredne nevarnosti. Ta povečan občutek ogroženosti lahko sproži panične odzive, vključno s hitrim srčnim utripom, oteženim dihanjem in občutkom bližajoče se pogube. Spletno nasilje lahko vodi v stanje pretirane vzburjenosti, kjer so posamezniki v nenehnem stanju napetosti in pozora. Ta povečana napetost v kombinaciji s stresom zaradi spletnega nasilja lahko prispeva k simptomom panike in občutkom nemira.
Spletno nasilje pogosto vključuje kritiziranje, obsojanje in negativne komentarje, usmerjene proti posamezniku. Spletno nasilje, ki vključuje sramotenje telesa ali napade na podlagi videza lahko tako znatno vpliva na samozavest in prispeva k občutkom ničvrednosti ter sramu. Posamezniki se posledično lahko obotavljajo pri izražanju ali vključevanju v spletne dejavnosti, saj se bojijo nadaljnjih napadov na njihovo vizaulno podobo.
Posamezniki, ki so doživeli spletno nasilje, lahko živijo v stalnem strahu pred nadaljnjimi napadi. Strah pred obsojanjem, negativnimi komentarji ali javnim ponižanjem lahko prispeva k družbeni anksioznosti in ovira posameznikovo zmožnost svobodnega sodelovanja na spletu. Posamezniki, ki so bili žrtev hudega spletnega nasilja, kot so doxxing ali grožnje, lahko tudi razvijejo simptome posttravmatske stresne motnje (PTSD). Anksioznost, ki je posledica spletnega nasilja, se lahko razširi v življenje zunaj spleta in vpliva na odnose, delo in vsakodnevne aktivnosti.
Sram in krivda, povezana s tem, da je posameznik tarča spletnega nasilja, sta lahko zelo razsežna in močno vplivata na povečan občutek obupa in nemoči. V odsotnosti drugih mehanizmov obvladovanja stiske lahko samopoškodovanje postane strategija za pridobitev občutka nadzora ali začasne olajšave. Posamezniki z že obstoječimi težavami v duševnem zdravju, kot sta depresija ali anksioznost, so lahko bolj ranljivi za vplive spletnega nasilja in zato bolj izpostavljeni tveganju za samopoškodovanje.
Če se počutite pripravljene, prijavite kakršno koli obliko nasilja na podlagi spola na spletu policiji – 113 ali lokalnemu centru za socialno delo. Vsak dogodek lahko tudi anonimno prijavite organom pregona na številko: 080 12 00
Spletno nasilje lahko prijavite tudi na portalu Spletno oko.
Če potrebujete strokovno vodstvo, vam lahko te organizacije pomagajo:
TOM telefon (vsak dan med 12.00 in 20.00): 116 111
SOS telefon (24/7): 080 11 55
Portal To sem jaz
Unicef Varna točka
